Kot je že v navadi se vsako drugo pomlad pod organizatorstvom Angleške planinske organizacije odvije mednarodno srečanje plezalcev. Zadnjih dvajset let je bilo srečanje organizirano v južnem Walesu, tokrat pa so dogajanje premaknili v Cornwall, ki leži na najbolj jugozahodnem delu otoka. Že pred dvema letoma, ko sem bil udeleženec omenjenega srečanja v Walesu, sem bil zelo navdušen nad njihovim načinom plezanja in strogo etiko glede opremljanja smeri z klini, svedrovci in ostalim fiksnim varovanjem. Pleza se samo z uporabo premičnih varoval (frendi,zatiči), zato je včasih potrebno kar precej energije in inovativnosti, da namestiš varovalo tam, kjer bi v naših hribih samo vpel komplet v klin in odplezal dalje.
Srečanja se je udeležilo več kot 30 plezalcev iz 22 držav, meni pa se je v odkrivanju tradicionalnih vrednot angleškega plezanja pridružil Tadej Krišelj – Ante iz Kamnika. Nastanjeni smo bili v plezalski koči Counthouse, ki je služila kot odlično izhodišče za naše cilje. Raznolikost plezalnih področij nam je omogočila, da smo lahko skoraj vsak dan plezali na drugačnem tipu skale, od granita, greenstona, do različnih vulkanskih kamnin in apnenca.
Vsak od gostov je bil združen v navezo z lokalnim plezalcem, s katerim smo cel teden raziskovali plezališča v bližnji in daljni okolici. Ves čas smo plezali v pečinah in stenah, ki se dvigajo iz Atlantskega oceana, tako, da je pomembno vlogo pri izbiri plezališč odigrala napoved plime in oseke, kajti večina sten je ob visokem plimovanju morja nedostopnih.
Prve dni je bil moj soplezalec Ken Palmer, lokalec, ki je v svojih časih postavljal mejnike tamkajšnega plezanja in mi je s svojimi izkušnjami lahko svetoval pri izbiri smeri in plezališč. V drugi polovici tedna sem združil moči z Andijem Turnerjem iz Peak Districta, s katerim sva med drugim preplezala tudi prvenstveno smer v plezališču Carn Vellon, ki poteka po poči pod veliko streho in se na vrhu pridruži v že obstoječo smer Fun Curve Factory. Smer sem preplezal na pogled in jo poimenoval From Slovenia with Love z oceno E6,6b. Na koncu dneva nihče od naju ni mogle verjeti, da je takšna linija lahko ostala še nepreplezana.
Čas je ob mednarodni druščini in prijetnem vzdušju kar prehitro mineval, in z veliko sreče z vulkanskim pepelom, ki je povzročil pravo zmedo v zračnem prometu na dan najinega odhoda, sva po planu poletela proti domu polna vtisov in z upanjem, da se v Angleška trad plezališča še kdaj vrneva.
Z Tadejem sva v enem tednu preplezala lepo bero smeri do težavnosti E6, ter domov odšla z večjim zaupanjem v premična varovala (predvsem v zatiče), katerih trdnost sva ob večkratnih padcih dodobra preizkusila.
